• Neekanoka

Ne hovorim bla, bla, bla!

Priljubljen citat iz trenutno najljubše risanke moje threenagerice. Hotel Transilvanija. Počekirajte, tudi odrasli se narežimo. Sploh tretjem delu. Trust me, redki užitek, ki nam še ostane, ker smo do nadaljnega prikrajšani izbiranja programov in filmov na tvju. Nanaša pa se na ta peklenski teden. Našs pediatrinja nam je namreč svetovala, da počakamo še 14 dni z vpisom Zarje v vrtec, da vidimo, kaj in kako se bo korona situacija odvijala do takrat. Fair enough. Vseeno sem (ali pa vsaj skušam biti) vestna mama, ki ne želi prinesti okužbe na našega dvomesečnega dojenčka Leva.

In sem se strinjala. Čeprav sem slutila. Globoko v sebi. Mame te stvari začutimo kot morski pes kapljo krvi v vodi. Nekaj bo šlo narobe. Ne bom zdržala. Pa sem se tolažila in zatrla take misli. Ah, ne. Nika, mej malo vere vase. In moj najljubši psihološko podporni zlajnani stavek, ki si ga rečem vsakič, ko bi se zaradi razparanih živcev najraje vrgla skozi okno, “Kako pa zdržijo mame samohranilke?”

Kako, res?


Ker danes smo četrti dan po pričetku vrtcev, ko je moja mala triletnica doma z mano (moj dragi je velikokrat doma, vendar vseeno tudi že pričenja z delom) in meni se MEŠA!

Kako naj opišem našo triletnico Zarjo?

Ko tisti mali mogvaj iz filma Gremlini. Ful luškan, zvedav, velike očke, samo da moj mogvaj očitno jé baterije za zajtrk, ker večino časa preživi ob plezanju po meni in pohištvu, dretju besede “zakaaaaaj?“ na vsake tri minute In polivanju gostega soka po tleh. Ughmmmf.

Današnja prigoda se navezuje na naslov te objave. Getting there my friend. Koncentracija zadnje čase žal ni moja močna točka.

Skratka z veverico na baterije in dojenčkom Levom smo ostali sami. Moj dragi je moral iti na šiht. V pol ure, ko ga ni bilo, sem ugotovila, da ne govorim tekoče zarjščine. Zakaj?


Grem umirit kričečega Leva, ki se dere v ležalniku in ji naročim, naj si gre umit roke v bide. Ok. Pridem čez minuto v kopalnico in ugotovim, da je vrgla zadnjo wc rolico v stranišče, jo potegnila ven in namestila nazaj (kot da ne bom opazila) namilila roke, prešlatala celo kopalnico, si milo obrisala v svoje lase (Zakaaaaj?). Ok. Jo spucam, prosim svakinjo, da mi prinese/posodi novo wc rolico. Med tem ji naročim naj se spoka v posteljo, da gremo počivat. Prinesem Leva z ležalnikom vred v kopalnico, se skoraj v miru polulam med pobiranjem dudice, ki jo mali kar naprej meče v različne strani.

Ok. You got dis mama. Lez go. Pridem v spalnico in najdem Zarjo, ki na postelji sedi z velikanskim plišastim morskim psom in mu s plastičnim stetoskopom posluša srce in predpisuje “ablete”. #facepalm

Kaj je moj point? Zihr sem ga imela. Aja! Ne mejte otrok, če ste čustveno navezani na svoj dušni mir in suh wc papir. Pa še rima se. Mama out. Peace. ✌️


  • White Facebook Icon
  • White Instagram Icon

© 2023 by Design for Life.

Proudly created with Wix.com